Dan travniških sadovnjakov

V letošnjem letu bo 30. aprila po Evropi prvič potekal “Dan travniških sadovnjakov”. Obeleževanje tega dne poudarjamo pomen ohranjanja biotske pestrosti rastlinskih in živalskih vrst in širši družbeni pomen, ki ga imajo travniški sadovnjaki v Evropskem prostoru. Na pobudo Biotehniške fakultete in Zveze sadjarskih društev Slovenije bomo tudi v Sloveniji obeležili Dan travniških sadovnjakov.

Zaradi »korona ukrepov« bo letos 30. aprila organiziranih le nekaj prireditev v nasadih.
Bomo pa zato za medije in širšo javnost predstavili primere dobrih praks, ki v Sloveniji potekajo za ohranitev travniških sadovnjakov v zadnjem obdobju.
V delovno skupino smo se povezale vse organizacije, ki si prizadevajo za ohranitev travniških sadovnjakov v Sloveniji in pripravili smo:

  • prispevek o pomenu travniških sadovnjakov (v nadaljevanju) in
  • pregled aktivnosti in projektov, ki se v Sloveniji izvajajo v zadnjem obdobju ter dodali
    najavo dogodkov, spletne strani in kontakte. (v prilogi).

Travniški sadovnjaki včeraj, danes, jutri

20180421 120106


Razvoj travniških sadovnjakov sega v obdobje 17. stoletja, ko je sadje predstavljalo
dragoceno hrano za preživetje kmečkih ljudi. Predvsem manj uporabna zemljišča in strmejše lege v bližini domačij so kmetje zasadili z nabranimi sejanci, na katere so kasneje cepili različne sorte. Kmečki vrtovi so bil zasajeni z različnimi vrstami sadja, ki je služilo za
samooskrbo s sadjem in predelavo viškov v jabolčnik, kis, žganje ali suho sadje. Sadju so
praviloma namenjali majhno pozornost pri oskrbi, kar se je poznalo pri neizenačenih
pridelkih. Največjo oskrbo je predstavljala paša živine, ki je nasade gnojila. Obhišni vrtovi so
varovali domačije poleti pred vročim soncem in pozimi pred mrzlimi vetrovi ter ščitili strma
zemljišča pred erozijo. Za širjenje sadovnjakov so imeli veliko zaslug kmetje, ki so znali cepiti, saj so iskali divjake v naravi in nanje cepili različne sorte iz okolice. Šele ko so se začele razvijati prve drevesnice v 19. stoletju, so k nam začele prihajati tuje sorte iz različnih dežel. Najbolj se je travniško sadjarstvo razvilo na Štajerskem od koder so jabolka izvažali tudi v tujino.
Pomemben mejnik v razvoju travniških sadovnjakov predstavlja leto 1921, ko je bilo
ustanovljeno Sadjarsko društvo za Slovenijo. Bogato delo v številnih podružnicah je bilo
podprto z izdajanjem strokovnih časopisov in izdajo Sadnega izbora za Slovenijo.
V obdobju razvoja intenzivnega kmetijstva so travniški sadovnjaki začeli zgubljati na pomenu.
Na veljavi so pridobivale novejše ameriške sorte jabolk, ki so zahtevale intenzivnejšo oskrbo
in so bile tržno bolj zanimive.

20200502 094518
20200704 105444


Danes, ko se je število travniških sadovnjakov občutno zmanjšalo in ko je ponekod porušeno ravnovesje v naravi, jih gledamo na drugačen način. Njihovo vlogo ocenjujemo bolj celovito iz različnih zornih kotov. Vedno bolj poudarjamo izgled kulturne krajine, kjer travniški sadovnjaki predstavljajo prepoznaven del krajinske podobe. Mnoga naselja po Sloveniji s ponosom nosijo imena po sadnih vrstah, ki so v preteklosti tam dobro uspevala. Še se spomnimo sadnih drevoredov ob cestah in kapitalnih sadnih osamelcev, ki predstavljajo del kulturne dediščine. Danes se nam tu ponujajo nove vsebine doživljajskega turizma in pestre turistične ponudbe povezane z drevesi, sadjem in izdelki iz travniških sadovnjakov.
Travniški sadovnjaki imajo zelo pomembno vlogo pri ohranjanju biotske pestrosti in
ogroženih vrst. Dupla v njihovih deblih in velike krošnje nudijo življenjski prostor in hrano
številnim pticam, netopirjem, hroščem, divjim čebelam in drugim žuželkam. Ponekod je
ohranjanje starih sadnih dreves ključnega pomena za zelo ogrožene vrste ptic, npr.
smrdokavro in velikega skovika. Ohranjanje biotske pestrosti z velikega številom živih bitij
pomaga vzdrževati ravnovesje v naravi. Vse to pa nam ponuja bogato nabor vsebine za učne poti, kjer bodo otroci lahko spoznavali nekatere živali in naravne zakonitosti medsebojnih povezav živih bitij v ekosistemu.
Velikega pomena predstavlja tudi ohranitev avtohtonih in starejših sort, z vidika ohranjanja
genskega materiala. Še posebej pa smo lahko ponosni na slovenske avtohtone sorte:
Dolenjsko in Gorenjsko voščenko, Goriško sevko ter Bogatinko. Kvalitetni izdelki teh sort bi
lahko pridobili certifikat višje kakovosti in bi predstavljali dragoceno ponudbo. Tudi sadje iz
ostalih starejših sort je zelo primerno za predelavo v kakovostne ekološke izdelke posebne
kakovosti. Tega se zavedajo predvsem tisti, ki v današnjem tempu življenja dajo nekaj na
zdrav način življenja in zdravo prehrano. Ti bodo še posebej znali ceniti drevesa, kot bivalni
prostor v naravi in samo energijo dreves.
Slovenija se je v preteklosti uvrščala v sam vrh evropskih dežel po številu visokodebelnih
dreves na prebivalca. Travniški sadovnjaki so naša posebnost, na kateri bi lahko gradili
elemente prepoznavnosti. V zadnjih letih je bilo izvedenih nekaj uspešnih projektov za
oživitev travniških sadovnjakov v različnih delih Slovenije. Pohvalno je tudi sodelovanje
različnih strok: kmetijske, okoljevarstvene, krajinske, kulinarične in turistične. Zavedamo se, da bomo s tesnim sodelovanjem še učinkovitejši pri ohranjanju travniških dreves. Drug od drugega se lahko veliko naučimo, uspele prakse pa lahko prenesemo tudi v druga okolja.
Svoj kamenček v mozaiku oživitve travniških sadovnjakov pa lahko prispeva tudi vsak
ozaveščen posameznik, ki se bo zavedal širšega pomena travniških sadovnjakov in bo
kupoval izdelke iz starejših sort.

20200322 131156


Skupina pobudnikov »Dan travniških sadovnjakov«:

  • Zveza sadjarskih društev Slovenije,
  • Biotehniška fakulteta, Ljubljana (Oddelek za agronomijo in Oddelek za krajinsko
    arhitekturo),
  • JZ Krajinski park Goričko,
  • Kozjanski regijski park,
  • Kmetijski inštitut Slovenije,
  • Kartuzija Pleterje,
  • Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije – Javna služba kmetijskega svetovanja,
  • Zavod RS za varstvo narave,
  • Naravni park Haloze-Čerinovo (Podeželsko razvojno jedro Halo),
  • Projekt EIP16.5: Travniški sadovnjaki avtohtonih in tradicionalnih sort, kot podpora
    biotske pestrosti in ohranjanje tradicionalnega kulturnega vzorca slovenskega
    podeželja,
  • Pilotni projekt Visokodebelni pašni sadovnjak kot nova kmetijska praksa.
  • Projekt LIFE TO GRASSLANDS,
  • Projekt Gorička krajina,
  • Projekt Sadna pravljica in
  • Festival sadnih vin.
    Še nekaj podatkov o upadanju števila ekstenzivnih dreves, ki rastejo v travniških sadovnjakih (po
    desetletjih). Zajetih je pet najbolj številnih sadnih vrst v Sloveniji.
    Podatki o ekstenzivnih sadnih drevesih v Sloveniji
    1991 2000 2010 2020
    jablane 1.005.787 798.419 670.521 391.629
    slive 496.503 357.098 290.226 198.527
    hruške 290.155 236.576 220.993 119.372
    oreh 149.448 149.547 150.743 89.951
    češnje 134.003 116.691 130.074 71.992
    Vir: RS Statistični urad, SiStat
    https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/1502405S.px