Kemijski inštitut je v petek, 2.9.2022 na slovesnosti v Zagorju ob Savi predstavil namero o vzpostavitvi razvojnega centra za brezogljične tehnologije, ki bo zaživel v Zasavju. Vključeval bo razvoj celotnega segmenta tehnologij za zeleni prehod: vodikove tehnologije, tehnologije za zajemanje in pretvorbo ogljikovega dioksida, predvsem pa razvoj modernih baterijskih tehnologij. Na dogodku so podelili tudi Preglove nagrade za izjemne dosežke na področju kemije in sorodnih ved ter doktorski štipendiji Janka Jamnika. Letošnji Preglovi nagrajenki sta dr. Mateja Manček Keber in prof. dr. Nataša Zabukovec Logar.
Most med razvojem naprednih brezogljičnih tehnologij ter industrijo
Pospešitev zelenega prehoda je najboljši način za dosego podnebne nevtralnosti in zagotovitev energetske neodvisnosti EU. V ta namen bo v Zasavju zaživel Center za razvoj, demonstracije in usposabljanje za brezogljične tehnologije (Center DUBT), ki bo omogočal pospešitev prenosa znanja iz raziskovalnih enot v industrijo in komercialno uporabo. Center za brezogljične tehnologije je država v Programu evropske kohezijske politike 2021-2027 opredelila kot operacijo strateškega pomena.
Vrhunsko opremljen raziskovalni center bo del Kemijskega inštituta, več kot 1600 m2 napredne raziskovalne infrastrukture bo namreč tesno povezane z inštitutskim raziskovalnim okoljem. Znotraj centra bosta delovala dva samostojna laboratorija – Laboratorij za razvoj, pripravo in testiranje baterij ter Laboratorij za reakcijsko inženirstvo pretvorb ogljikovega dioksida in vodika. Med glavnimi cilji centra so predvsem pilotno testiranje inovacij za potrebe industrije, izobraževanje in usposabljanje za brezogljične tehnologije, povezovanje z gospodarstvom, vključevanje v mednarodne raziskovalne tokove in razvoj visokotehnološke raziskovalne infrastrukture. Načrtovani center bo pripomogel ne le k celostnemu prestrukturiranju Zasavja, njegov doprinos bo še kako pomemben tudi za znanstvenoraziskovalno okolje v Sloveniji in širši regiji. Omogočal bo namreč raziskave in inovacije na višjih ravneh tehnološke razvitosti, s tem pa bo zagotavljal hitrejši prenos raziskav v industrijo in v vsakdanje življenje.
»Oprema v centru bo omogočala sinergijo med znanstveniki in industrijo, ter tako hirejši razvoj brezogljičnih tehnologij v Sloveniji. Inovativne baterijske tehnologije so nepogrešljive pri elektrifikaciji različnih sektorjev. Vzpostavitev centra in oprema, ki bo omogočala razvoj pilotnih produktov, je zato izjemno pomembna za znanost in industrijo v Sloveniji ter širše«, pravi prof. dr. Robert Dominko, ki bo v bodočem razvojnem centru vodil Laboratorij za razvoj, pripravo in testiranje baterij.
»Vodik se kaže kot ena izmed ključnih oblik shranjevanja energije, predvsem pri dolgoročnejših izzivih. Hkrati lahko skupaj z zajemom ogljikovega dioksida, ter tudi z zmanjšanjem toplogrednih izpustov, poskrbi za bolj krožno gospodarjenje z ogljikom, predvsem tam, kjer neposredna elektrifikacija ni mogoča ali smotrna«, pojasnjuje izr. prof. dr. Blaž Likozar, ki bo v novem centru vodil Laboratorij za reakcijsko inženirstvo pretvorb ogljikovega dioksida in vodika.
»Izjemno pomembno pri vzpostavitvi razvojnega centra je, da bo pospeševal pretok prebojnega domačega znanja na področju brezogljičnih tehnologij iz laboratorijev v industrijo in na trg. To bo spodbudno vplivalo na slovensko gospodarstvo, predvsem na področju novih produktov in storitev, povezanih s prehodom v nizkoogljično družbo, za kar si moramo vztrajno prizadevati«, meni prof. dr. Gregor Anderluh, direktor Kemijskega inštituta.
»Regija Zasavje je bila nekoč energetska dolina in prav zaradi tega tudi močno zapostavljena. Z možnostjo odprtja razvojnega centra za brezogljične tehnologije se nam tudi na ta način odpirajo nove možnosti in boljši časi za preusmeritev v ekološko – energetsko – razvojno regijo, ki ima možnosti za razvoj visoke tehnologije, uporabo znanja, ki ga na naših tleh ne manjka, in pridobivanje novih delovnih mest. Sam se iskreno veselim novih priložnosti, da našo regijo popeljemo v svetlo prihodnost, kjer bomo gradili na znanju in sobivanju z naravo«, pa o načrtih za vzpostavitev centra pravi župan Občine Zagorje ob Savi Matjaž Švagan.
Preglovi nagrajenki Manček Keber in Zabukovec Logar
Med nagradami, ki jih podeljuje Kemijski inštitut, je prav Preglova nagrada za znanstvene dosežke najpomembnejša. Nosi namreč ime Friderika Pregla, zdravnika in kemika slovenskega rodu, ki je bil leta 1923 nagrajen z Nobelovo nagrado za kemijo. Prestižno Preglovo nagrado tako inštitut podeljuje za vrhunske dosežke na področju temeljnih ali uporabnih raziskav, ki se lahko vzporejajo z dosežki v svetovnem merilu. Kemijski inštitut je letos podelili dve Preglovi nagradi za izjemne znanstvene dosežke, prejeli sta ju dr. Mateja Manček Keber in prof. dr. Nataša Zabukovec Logar.
Dr. Mateja Manček Keber je višja znanstvena sodelavka na Odseku za sintezno biologijo in imunologijo na Kemijskem inštitutu. Deluje na področju bazične in translacijske imunologije. Osrednja tema njenih raziskav so signalne poti Tollu podobnih receptorjev (TLR), pri čemer raziskuje predvsem njihovo vlogo v sterilnem vnetju v kroničnih boleznih, kot sta revmatoidni artritis in rak. Več raziskav in patentnih prijav je prijavila tudi s področja raziskav koronavirusa SARS-CoV-2, predvsem mehanizma vstopa koronavirusa v celico in razvoja spojin, ki ta proces zavirajo. Odmevnost in odličnost raziskovanja Mateje Manček Keber potrjujejo predavanja na mednarodnih kongresih in objave v najboljših znanstvenih revijah.
Prof. dr. Nataša Zabukovec Logar je vodja Odseka za anorgansko kemijo in tehnologijo na Kemijskem inštitutu. Je mednarodno priznana znanstvenica na področju nanoporoznih materialov, kot so zeoliti in njim podobni materiali, ki so uporabni za sorpcijsko shranjevanje toplote in za okoljske aplikacije, kot so zajem CO2 in ostalih toplogrednih plinov. O odmevnosti raziskovalnih dosežkov nagrajenke pričajo številna vabljena predavanja in objave v vrhunskih revijah s področja znanosti o materialih. Je članica odborov več strokovnih združenj s področja delovanja, vključno s štiričlanskim izvršnim odborom svetovne zeolitne zveze. Opravlja tudi pomembno delo pri prenosu znanja na doktorske in podoktorske študente na Univerzi v Novi Gorici, kjer je direktorica magistrskega študijskega programa Znanost o materialih in članica Senata Univerze.
Podelili tudi dve doktorski štipendiji Janka Jamnika Doktorska štipendija Janka Jamnika za perspektivnega mlado raziskovalko ali raziskovalca s področja kemije in sorodnih ved, ki jih podeljuje Kemijski inštitut, so pomembna spodbuda za razvoj karier mladih. Prejemnika letošnje štipendije sta Tjaša Mlakar, magistra biokemije, ki bo doktorski študij opravljala na Odseku za sintezno biologijo in imunologijo, ter Maksimilijan Adamek, magister biokemije, ki bo doktorski študij nadaljeval na Odseku za molekularno biologijo in nanobiotehnologijo.