Majski salon MISTERIJ GEA

357

Ponovno vas vljudno vabimo na slovesno odprtje Majskega salona ZDSLU
2023, MISTERIJ GEA v petek, 16. junija 2023, ob 18. ure dalje na
razstavišča v Hrastniku, Zagorju ob Savi in Trbovljah.


Majski salon, ki ga že od 1909 leta redno kot tradicionalno razstavo
organizira ZDSLU. Razstave bodo letos na ogled v razstavnih prostorih
treh zasavskih mest, Hrastnika, Trbovelj in Zagorja ob Savi. Na razstavi
sodeluje 154 umetnic in umetnikov, ki ustvarjajo na področju vseh
likovnih zvrsti in so iz devetih regionalnih društev.
Med umetniki, ki
so se letos v svojih likovno vizualnih delih in razmišljanjih vsebinsko
in kritično dotaknili problematike ekologije, globalnega ogrevanja,
polucije, globalizacije in drastičnih sprememb v družbi, smo
naključno izbrali nekaj avtorjev, ki vam jih predstavljamo. Jutri bomo
nadaljevali s predstavitvijo še nekaterih avtorjev.


Izbor nekaj avtorjev in njihovih del:

POLONA DEMŠAR & MOJCA SMERDU

Polona Demšar & Mojca Smerdu, TAKTIL, 2019 – 2023, žgana bela glina,
prostorska postavitev: 2m x 2m

TAKTIL Polone Demšar in Mojce Smerdu je prostorska postavitev  bele
keramike, položene na temno prst, iz katere bo med razstavo rasla
posajena trava. Sledeče je simbolični prikaz skladnosti med zemljo,
glino, rastjo in brezmejno ustvarjalnostjo. Glinena človeška glava,
kot mogočna gmota le nemo opazuje, ne govori. Nepopolni živalski udi,
živali,  ki na zemlji s težavo letijo, živijo, plavajo…Na slikovit
način se avtorici, ki sta že ustvarjali skupne projekte, vprašujeta
ali je takšna naša prihodnost, prihodnost naših rodov, živih bitij?
Kako se počutiš, narava? Raziskovanja oblik in njihove izraznosti v
kontaktu z materialom podpirajo individualna razmišljanja ob
srečevanju dveh senzibilitet v prostoru. Sporočajo nam, da arhetipska
tradicija gline, spontanost in ujetje slučaja v nikoli do konca
predvidenem rezultatu, ostaja ustvarjalni izziv tudi v 21. stoletju.

Polona Demšar (1979, Ljubljana) je 1998/99 vpisala na Akademijo za
likovno umetnost in oblikovanje – smer kiparstvo in leta 2003
diplomirala  ter tam,  z magistrskim študijem unikatnega oblikovanja
stekla pri prof. Tanji Pak, leta 2007 diplomirala. Med leti 2013 in 2017
je bila predsednica Društva likovnih umetnikov Ljubljana in aktivna
članica Sekcije za keramiko na Zvezi društev slovenskih likovnih
umetnikov, ima pa tudi več spomenikov v slovenskem javnem prostoru.
Živi in dela v Ljubljani in na Sv. Trojici

Mojca Smerdu (1951, Ljubljana). Akademijo za likovno umetnost v
Ljubljani je končala leta 1974 in prav tam leta 1976 tudi podiplomski
študij kiparstva (prof. Drago Tršar). Za ustvarjalni opus je prejela
2002 Župančičevo nagrado in 2016 nagrado Prešernovega sklada. V
ZDSLU in DLUL že nekaj desetletij aktivno sodeluje, leta je bila
predsednica Umetniškega sveta DLUL in zadnjih 8 let je predsednica
Umetniškega sveta ZDSLU in predsednica Sekcije za keramiko ZDSLU.
Živi in dela v Ljubljani.

MIHA ERIČ

Miha Erič, IZČRPANOST, 2021, linorez

Erič se predstavlja z ročno barvanim ekspresivnim lesorezom, ki nosi
naslov IZČRPANOST in pri katerem se avtor na likovni način spoprijema
s problematiko našega bivanja, ki je kot metafora predstavljeno v
temnem inkarnatu, in se nostalgično spogleduje s preteklimi obdobji.
Avtor se grafične tehnike  loteva na tradicionalni način in se v  dobi
digitalizacije ter novih medijev osredotoča na umirjenost, vztrajnost
in meditativno pot nastanka razstavljenega likovnega dela. Izdelava same
grafike –  linoreza, je dolgotrajen in zahteven proces, saj vsako delo
posebej zajema precizno rezanje v ploščo linoleja, tiskanje in
sušenje posamezne grafike.

Miha Erič (1991, Ljubljana) Leta 2009 je končal strokovno smer
»tehnik oblikovanja« na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo
Ljubljana. Diplomiral je leta 2013 na Akademiji za likovno umetnost in
oblikovanje v Ljubljani. Pridobil je naziv diplomirani oblikovalec
vizualnih komunikacij, smer ilustracija. Skupaj z intermedijsko umetnico
mag. Natalijo Šepul Erič je leta 2015 ustanovil Zavod za
izobraževanje, umetnost, glasbo in kulturne dejavnosti Orbita, znan po
številnih likovnih in glasbenih projektih tako v Sloveniji kot tudi v
tujini. Miha je umetniški vodja mednarodno priznanega KUD in Galerije
Salsaverde.

HERMAN GVARDJANČIČ

Herman Gvardjančič, Kijev 22, 2022, oglje na platnu, 170 x 215 cm

Pri razstavljenem delu na MS’23 ZDSLU, vsebinsko posega po vojni
tematiki iz Ukrajine, ki občutljivega avtorja ne more pustiti
neprizadetega.

Herman Gvardjančič (1943, Gorenja vas – Reteče) je leta 1968
diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Leta 1971 je na
ALU končal specialko za slikarstvo pri prof. Zoranu Didku. Leta 1987 je
postal docent na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Od leta 1997 je bil
redni profesor za risanje in slikanje na ALUO. Gvardjančič je
predstavnik ekspresivne figuralike. V njegovih delih prevladuje temen
kolorit in poudarjena ekspresija. Njegovo slikarstvo je uvrščeno med
t.i. temni modernizem. Sicer pa ga prištevamo med slikarje modernizma
in postmodernizma. Razstavlja tako doma kot v tujini. Priredil je več
kot 76 samostojnih razstav. Za svoje delo je prejel številne nagrade
(Groharjeva nagrada). Leta 1981 je prejel nagrado Prešernovega sklada
za delo na razstavi Atelje leta 1980 v Likovnem salonu Riharda
Jakopiča. Leta 1990 je prejel Jakopičevo nagrado in leta 2023
Prešernovo nagrado za življenjsko delo.

BORIS JESIH

Boris Jesih, 2017, Obliži, jaj. temp., gr. papir, 96 x 70_CMYK

Boris Jesih (1943, Škofja Loka), je leta 1966 je diplomiral na
Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani in leta 1986 na slikarski
specialki pri prof. Zoranu Didku. V grafičnih tehnikah se je
izpopolnjeval na Visoki šoli za upodabljajočo umetnost v Berlinu. Do
leta 2009 je bil je bil na Pedagoški fakulteti v Ljubljani redni
profesor za grafiko, risanje in slikanje. Za svoje delo je prejel 24
domačih in mednarodnih nagrad. Leta 1980 je prejel nagrado Riharda
Jakopiča in Groharjevo nagrado, 2006.

KAVČIČ MATEJA

Kavčič Mateja, ZATOČIŠČE, 2021, materiali iz narave, premer 300 cm,
višina 240 cm

Kustosinja razstave Kavčičeve v UGM 2021, Andreja Borin je med drugim
o projektu Zatočišče napisala: “…Mateja Kavčič s svojimi deli
sporoča, da je vsak list drevesa ali trave dragocen in del celote. Je
ena tistih umetnic, ki se tako izražajo zaradi sebe in ne zaradi
umetniškega trga ali trenutnih umetniških tokov. Povabi nas k
drugačni izkušnji in opomni, da smo na svoji veličastni poti napredka
ljudje (morda) izgubili nekaj nadvse dragocenega.”

Mateja Kavčič (1970, NM) je leta 1994 diplomirala iz slikarstva na
ALUO v Ljubljani pod mentorstvom prof. Janeza Bernika in prof. Jožefa
Muhoviča. Leto pozneje je obiskovala slikarsko specialko pri prof.
Lojzetu Logarju. Leta 2007 je pridobila pedagoško-andragoško izobrazbo
na FF Univerze v Ljubljani. Od leta 1995 ima status samozaposlene v
kulturi. Deluje kot vizualna umetnica na področjih slikarstva, risbe,
grafike, prostorskih postavitev in land arta. Sodeluje pri
restavratorskih projektih in vodi delavnice za otroke in odrasle. Živi
in ustvarja v Škofji Loki, občasno dela v priložnostnem ateljeju v
GBJ v Kostanjevici na Krki. Je prejemnica priznanja Majskega salona 2011
in Nagrade Ivane Kobilca 2021 za tekočo produkcijo.

DRAGO MOM

Drago Mom, 0.1, 2022, olje-akril na platno, 2 x 3 m

Drago Mom (1962, Maribor) je najprej študiral nemščino in
angleščino  na Pedagoški akademiji v Mariboru, kasneje pa diplomiral
na Akademiji za likovno umetnost, smer slikarstvo (1995, prof. E.
Bernard), in nato magistriral leta 2001 na ALU v Ljubljani. Poleg
slikarstva deluje tudi kot kipar, grafik in risar.  Prejel je
študentsko Prešernovo  nagrado. Razstavlja samostojno in skupinsko
doma in v tujini, med drugim v Belgiji in Egiptu. Kot aktivni član je
vpet v delo DLUM­a in redno sodeluje pri njihovi razstavni dejavnosti.
Živi in ustvarja v Rušah.

Nekaj besed o letošnji kuratorki MS’23 ZDSLU, dr. Snježani Pintarić

Kuratorka MS’23 ZDSLU, MISTERIJ GEA je dr. Snježana Pintarić (1960,
Pregrada na Hrvaškem), ki jo štejemo med najpomembnejše likovno
vizualne kritike in kustose na Hrvaškem. Diplomirala je na Filozofski
fakulteti v Zagrebu iz umetnostne zgodovine in nemškega jezik ter
književnosti. Iz umetnostne zgodovine je magistrirala in nato še
doktorirala iz informacijskih in komunikacijskih znanosti. Med leti 1998
in 2022 je bila direktorica Muzeja sodobne umetnosti v Zagrebu, kjer je
bila vodja slikarske zbirke MSU. Od 1999 do 2009 je vodila gradnjo nove
stavbe Muzeja sodobne umetnosti (2009 je bila gradnja zaključena). Od
1993 do 1998 je bila strokovna svetovalka za muzeje in spomeniško
varstvo v Mestnem uradu za kulturo mesta Zagreba. Od leta 1983-1993 je
bila kustosinja in direktorica Galerije Antuna Augustinčića v Klanjcu.
Pridobila si je tudi naziv muzejska svetnica in je avtorica neštetih
razstav s področja moderne in sodobne umetnosti. S strokovnimi in
znanstvenimi referati je sodelovala na simpozijih in kongresih s
področja umetnostne zgodovine in muzeologije in je aktivna članica
Hrvaškega muzejskega društva.


Kot lani, bo tudi letos tradicionalni katalog MS’23 ZDSLU, MISTERIJ GEA,
izšel pri ZDSLU, v okviru letnih edicij revije LIKOVNE BESEDE.

Program odprtja:
–        18.00: performans Zvonke Simčič z naslovom Kraljica miru,
Kompresorska postaja, Hrastnik
–        19.00: ogled razstave v Galeriji Medija in Kulturnem centru
Delavski dom Zagorje ob Savi
–        20.00: uradno odprtje Majskega salona 2023 in razglasitev
nagrajencev, Delavski dom Trbovlje
–        20.30: ogled razstave in druženje ob glasbi s skupino
Excentral, Delavski dom Trbovlje

Razstavo in projekt bosta predstavila:
–        mag. Zoran Poznič, predsednik ZDSLU in župan občine
Trbovlje,
–        dr. Snježana Pintarić, kustosinja letošnje razstave.

Razstavišča in odpiralni čas:
Delavski dom Trbovlje: čet: 17.-18. ure / pet-ned: 17.-20. ure / po
predhodnem dogovoru (051 626 296)
Zasavski muzej Trbovlje: pon in pet: 8.-13. ure / tor, sre in čet:
8.-18. ure / sob: 9.-12. ure
(julija in avgusta ob sobotah zaprto)

Kulturni center Delavski dom Zagorje ob Savi: po predhodnem dogovoru
(041 489 307)

Galerija Medija, Zagorje ob Savi: pon in čet: 15.-19. ure / tor, sre in
pet:10.-14. ure / po predhodnem dogovoru (041 489 307)