Na VIP dvorišču Varstveno delovnega centra Zasavje danes poteka prireditev Širimo VIP Zasavje, ki se ji je priključila tudi Občina Trbovlje.
Veliko varovancev VDC-ja je tudi Trboveljčanov, zato je županja Občine Trbovlje Jasna Gabrič v sklopu praznovanja občinskega praznika varovance in zaposlene razveselila s prav posebnim darilom – nastopom vedno nasmejanega Dejana Vunjaka.
Veseli smo, da jim je presenečenje polepšalo dan in da smo lahko skupaj praznovali občinski praznik in jubilejno 70. obletnico pridobitve mestnih pravic.
Predhodna novica z dne, 1.6.2022
Osrednja slovesnost ob prazniku občine Trbovlje
Včeraj, na predvečer praznika občine Trbovlje, je v gledališki dvorani Delavskega doma Trbovlje potekala osrednja slovesnost, ki je bila namenjena tudi obeležitvi 70. obletnice pridobitve mestnih pravic.
Na slovesnosti so bile podeljene najvišje nagrade občine: posebni priznanji županje Občine Trbovlje, zlata sončnica za najlepše urejeno krajevno skupnost v našem mestu, prvojunijska nagrada in naziv častni občan. Obrazložitve se nahajajo v nadaljevanju izjave.
Jubilejnih 70 let smo obeležili z nastopom ikone slovenske glasbe Alenke Godec, MePZ Prosavusa in s plesno točko Plesnega kluba Samba pa ti. S člani Mladinskega gledališča Svoboda Trbovlje smo zavrteli časovni stroj v leto 1952 in pokukali v uredništvo Zasavskega vestnika. V zaključnem delu se nam je na odru pridružila tudi robotka EVA in povedala: »Videla sem že veliko sveta, ampak toliko srčnih ljudi, kot jih premoremo v naši dolini, ne najdeš nikjer drugje. Vedno znova sem presenečena. Prav vsak izmed vas, ki ste danes z nami ob tej priložnosti, prispeva velik del k mozaiku zgodbe našega čudovitega mesta, ki se razvija v mesto navdihujočih idej. Čutim in vem, da je pred nami svetla prihodnost. Mesto ste ljudje! Le skupaj zmorete vse.« Osrednjo slovesnost pa smo zaključili s Trboveljskimi mažoretami, Delavsko godbo Trbovlje in z njihovo TRATATA ZDAJ IGRA NAŠA MUZIKA.
Zahvaljujemo se vsem, ki ste sinoči praznovali z nami. Še posebej veseli pa smo, da so Trbovlje po dolgih letih zopet obiskali naši prijatelji iz Francoskega pobratenega mesta Sallaumines, in to ravno v času, ko praznuje naše mesto.
ZLATA SONČNICA
Nagrado za najbolj urejeno krajevno skupnost je prejela Krajevna skupnost CENTER, prevzel pa jo je predsednik krajevne skupnosti Blaž Klopčič.
Hortikulturno društvo Trbovlje v sodelovanju z županom vsako leto podeljuje Zlato sončnico za najbolj urejeno krajevno skupnost občine Trbovlje. Merila za podelitev priznanja določi Hortikulturno društvo Trbovlje, prav tako izvede oglede na terenu in oceni vse krajevne skupnosti. Letos je med krajevnimi skupnostmi v Trbovljah najvišje število točk in najvišjo oceno urejenosti prejela KS Center. Po mnenju Hortikulturnega društva Trbovlje je krajevna skupnost Center zelo lepo urejena in ocenjujejo, da je lepa urejenost skupnosti vezana na delo, trud in vložek tako posameznikov kot krajanov kot celote.
POSEBNI PRIZNANJI ŽUPANJE
Sinoči sta bili podeljeni dve posebni priznanji županje Občine Trbovlje.
Za pomemben prispevek na področju gospodarstva v občini Trbovlje se posebno priznanje županje podeli Mišu Gorniku.
Mišo Gornik je poznano in cenjeno ime v lokalnem okolju in širše. Njegovi nekdanji in trenutni kolegi o njem govorijo o presežkih. O človeku z veliko začetnico, ki je ogromno doprinesel lokalnemu gospodarstvu. Iz Iskre TPT ga je pot vodila v podjetje Dewesoft, kjer svoje delo uspešno opravlja še danes. Mišo je bil Iskri TPT imenovan za tehnologa spajkanja, ki je bilo zelo odgovorno, saj bi vsaka najmanjša napaka predstavljala nepredstavljivo škodo v montažnem procesu, kjer so dnevno izdelali tudi 2 milijona diod. Takrat je podjetje veljalo za največjega proizvajalca plastično – aksialnih diod v Evropi in tretjega na svetu. Kot oseba je bil tih in miren, strokoven in efektiven, cenjen in spoštovan od delavk v proizvodnem procesu, od vodstva Iskre Polprevodniki in od tehnoloških partnerjev v Sloveniji in v tujini. Na njega se je dalo zanesti kot na človeka in tudi strokovnjaka v proizvodnem procesu.
Mišo se je ekipi Dewesofta pridružil leta 2015. Takole ga opisujejo v podjetju:
”Ko je sama misel, da bi se nam lahko pridružil postala realnost se še nismo pogovarjali kaj bo Mišo počel. Oseba njegovega kova, delovne zagnanosti, strokovnosti, lahko najde mesto v vsakem kolektivu. Po prihodu je zapolnil manjkajoče inserte procesov in se tako ukvarjal s projektnim in produktnim vodenjem in kvaliteto izdelkov. Glede na svoje izkušnje je definiral postopke testiranj in umestil izdelke v sistem standardizacije. Organizira servisno dejavnost in seli postopke servisne dejavnosti v države kjer je prodaja največja. Leta 2016 se je vključil v investicijski projekt obnove bivše Iskre in s svojim detaljnim poznavanjem objekta veliko pripomogel v optimalni izvedbi del. Po ustanovitvi Katapulta se je v delo vključil kot Mentor in s svojim mentorskim znanjem iz preteklih zaposlitev uspešno pomaga mladim še naprej.
Ne obstajajo teme in naloge kjer nebi znal pomagati. Mednarodne izkušnje, izkušnje vodenja, dela z ljudmi,… na vsakem koraku, vsak dan ga lahko vsakdo povpraša za nasvet in vedno bo pripravljen pomagati.
Ne moreš mimo vtisa, da je spoštovan. Ogromno ljudi ga pozna in ker vedo, da je član Dewesofta povprašajo po njem. Vprašajo z velikim zanimanjem in pri tem običajno dodajo zgodbico iz preteklosti kjer je vsakega posameznika z nečim presenetil ali navdušil. In to počne tudi sedaj…
Prav z njim in njemu podobnim sodelavcem je podjetje izjemno. V čast nam je, da je naš sodelavec.”
Posebno priznanje županje občine Trbovlje za izjemen prispevek na področju alpskega smučanja v Občini Trbovlje, je prejel Ivan Janez Bizjak.
Ivan Janez Bizjak ali Jani, kot ga poznajo vsi člani Smučarskega društva Trbovlje (SDT), je eden izmed najstarejših članov društva, istočasno tudi eden izmed članov z najdaljšim stažem in preverjeno najstarejši ter še vedno popolnoma aktiven član smučarskega društva.
Jani je začel v Smučarskem društvu Trbovlje sodelovati kot mladinski tekmovalec v letu 1957 ter nadaljeval tekmovalno pot kot član vse do leta 1965, ko je opravil izpit za takratnega vaditelja smučanja in svojo energijo preusmeril v vzgojo mladih kadrov ter smučarskih tekmovalcev. V letu 1970 je svoje smučarsko znanje uspešno nadgradil tudi z izpitom za trenerja alpskega smučanja pri profesorju Janezu Šmitku, v skupini znanih smučarskih tekmovalcev in trenerjev, kot so Tone Vogrinec, Oto Pustoslemšek in Niko Štravs.
Po letu 1970 se je v okviru Smučarskega društva Trbovlje pridružil ekipi lokalnih smučarskih strokovnjakov, ki so pripeljali skupino takrat mladih smučarjev iz Zasavja vse do FIS programa tekmovanj. Bil je smučarski vaditelj, ki je učil mnoge generacije otrok veščin smučanja.
V navedenem obdobju se je pokazala tudi potreba po boljši lokalni, smučarski infrastrukturi, kar pa Janija ni ustavilo. Od vsega začetka svojega aktivnega sodelovanja pri Smučarskem društvu Trbovlje, je prav tako aktivno sodeloval tudi pri izgradnji Zasavskih smučišč ter svoje praktično znanje neprestano nadgrajeval s formalnim.
Jani je večkrat potrjeval licenco za trasiranje smučarskih tekmovalnih prog, pridobil licenco ISIA, ob koncu 70-tih sodeloval pri izgradnji smučišča Vrhe-Medvednica in leta 1989 prevzel vlogo njegovega tehničnega vodje. Leta 2003 je opravil izpit za nadzornika na smučiščih in ga leta 2007 nadgradil z izpitom za vodjo obratovanja krožnih žičnic.
Smučišče Vrhe-Medvednica je danes eno zadnjih še vedno delujočih Zasavskih smučišč, ki obratuje predvsem zaradi zaslug Ivana Janeza Bizjaka, ki vsako leto, kljub svojim že častitljivim 83 letom, še vedno opravlja funkcijo vodje obratovanja žičnice Vrhe Medvednica, delo nadzornika na omenjenem smučišču ter poleg vsega navedenega tudi funkcijo Predsednika nadzornega odbora Smučarskega društva Trbovlje. Na takšen način vsako leto opravi vsaj 500 prostovoljnih ur ter s svojim požrtvovalnim delom še vedno omogoča mladim, da se lahko v lokalnem okolju spoznavajo s smučanjem, oziroma s smučarskim športom.
Ker njegovo požrtvovalno delo v smučarskem športu ni bilo nikoli nagrajeno ne denarno, niti kako drugače, je njegov prispevek v Občini Trbovlje na področju alpskega smučanja neprecenljiv in vreden občinskega priznanja za kar si zasluži posebno priznanje županje občine Trbovlje.
ČASTNI OBČAN
Za posebne zasluge, izjemne dosežke in prispevek na gospodarskem področju ter v družbenih, športnih in ljubiteljskih dejavnosti v občini je naziv častnega občana prejel Slavko Stošicki.
Slavko Stošicki je nekoč zapisal: »Rojstni kraj vedno nosiš v srcu. Je tvoje rojstvo, mladost in življenje. Ko nanj pozabiš, si mrtev.« V teh besedah človek začuti odnos, ki ga ima Slavko Stošicki do svojega rojstnega kraja. Čeprav ga je življenjska pot zanesla na Bled, pa je s Trbovljami še vedno močno povezan kot lions in kot pesnik v okviru Literarnih prijateljev Društva upokojencev Trbovlje.
Njegovo življenje v Trbovljah in tudi ustvarjalnost sta povezana s številnimi zgodbami, saj je bil že v mladosti aktiven na kulturnem področju, bil 20 let napovedovalec na Radiu Trbovlje, njegov direktor, kot predsednik Kulturne skupnosti je aktivno deloval na kulturnem področju, delal kot razvojni inženir v Cementarni Trbovlje, vodil družbo IBT Trbovlje in se v času strukturnih podjetniških viharjev boril za njen obstoj. Njegova podjetnost in strokovnost sta ga usmerjali v področje ocenjevanja, na katerem je vodilni ocenjevalec v Sloveniji. Poleg tega pa se je zapisal tudi organizaciji Lions in trideset let deloval najprej v Lions klubu Trbovlje in nato v Lions klubu Trbovlje Brin. Poznavanje vsakega dela kraja ga je pripeljalo do ideje, da mesto predstavi s fotografskim projektom – Trbovlje včeraj – danes – jutri. V mladosti se je naučil, kako v vlogi amorja vihteti ljubezenske verze. Navedeno je bil razlog, da se je pozneje vrnil v čarobni svet poezije. Izdal je dve pesniški zbirki: »Pesmi za dva« in dvojezično zbirko »Podobe lepot – Images of Charms«, v pripravi pa ima še dve zbirki, izmed katerih bo ena posvečena Trbovljam. Poezija, ki jo v zadnjem času povezuje tudi s fotografijo, je postala njegov izrazni medij. Projekt poezije in fotografije, kot je bil prikazan na razstavi v Delavskem domu v Trbovljah, je prikazal povezanost poezije in fotografije, izbor iz te fotografske serije lahko spremljate na projekciji v ozadju. Po oceni kritikov so fotografska dela, ki so nastala na podlagi pesmi in nasprotno, svojevrsten unikat izražanja.
Za Slavka lahko rečemo, da se je kraju zapisal kot človek, ki razume in dojema preproste ljudi in časti bogato kulturno dejavnost v Trbovljah. Njegov prispevek na vseh omenjenih področjih je tako velik, da si zasluži naziv častnega občana.
PRVOJUNIJSKA NAGRADA
Prvojunijska nagrada za življenjsko delo na področju fotografske obrti in za ohranjanje lokalne kulturne dediščine prek fotografij, je bila podeljena posthumno Stanetu Weissu.
Stane Weiss se je rodil leta 1937 v Trbovljah. Fotografija mu je bila zapisana v krvi, saj je njegov stari oče, Franc Weiss, svoje fotografsko podjetje ustanovil že leta 1896 v Gorici. Leta 1929 je njegov sin Stanko Weiss zgradil hišo s fotografskim ateljejem v Trbovljah, na zdajšnji Obrtniški cesti, kjer je njegov sin, Stane Weiss, izvajal svojo fotografsko dejavnost. Med drugo svetovno vojno je bila družina prisilno izseljena v Petrinjo na Hrvaškem. Družina doma hrani bogat arhiv fotografskega podjetja, ki je bil deloma osiromašen zaradi izgub materiala med drugo svetovno vojno. Mojster Weiss je ostal v svojem fotografskem studiu aktiven vse do svoje smrti. Ta atelje je veliko Trboveljčanom pomenil nekaj več od običajnega prodajnega mesta. Postal je družabno središče Trbovelj, k čemur je v veliki meri pripomogel značaj mojstra fotografije, ki je poleg odličnega dela vedno znova poskrbel tudi za prisrčno vzdušje.
Za Stanetom Weissom so ostale številne fotografije, ki jih je napravil v svoji dolgoletni karieri. Te pomenijo pomemben prispevek k ohranjanju spomina na pretekle dni naše lokalne skupnosti. Stane Weiss je skozi dolga leta sodeloval s številnimi trboveljskimi podjetji pa tudi z lokalno oblastjo in s številnimi društvi, ki so dajala ton dogajanju v Trbovljah. Podobe, ujete v lečo njegove kamere, nas popeljejo na popotovanje po Trbovljah po drugi svetovni vojni, govorijo nam o vzponu Trbovelj iz rudarske naselbine v moderno mesto, ki naj bi bilo vzor za veliko drugih. Njegove fotografije prikazujejo vzpon trboveljskega gospodarstva, živahno družabno dogajanje v mestu, novogradnje in nove pridobitve lokalne skupnosti in seveda ljudi, ki tu živijo in ki jih je vedno tako rad sprejemal v svojem ateljeju. Marsikatero podjetje ali društvo se lahko za svoj bogat in lep arhiv fotografij zahvali ravno njegovemu prefinjenemu občutku za ujetje trenutka na fotografski papir. Eden njegovih največjih dosežkov v karieri je gotovo serija dokumentarnih fotografij gradnje dimnika TET, najvišjega dimnika v Evropi. V tej seriji fotografij nas popelje skozi celotno gradnjo, od prvih temeljev do prizorov na samem vrhu orjaškega dimnika.
Pri nagrajencu ob obsežnem fotografskem opusu ne smemo spregledati tudi njegove človeške strani. Pravijo, da dobrega fotografa od odličnega loči to, da zna pokukati v dušo človeka in jo ovekovečiti v ujetem prizoru. To je mojstru Weissu, z njegovim občutkom za človeka in vedno vedrim, optimističnim značajem, uspevalo skozi dolga leta njegove poklicne poti. Takšnih fotografov v svetu digitalne fotografije in kamer na pametnih telefonih ni več veliko, zato še toliko bolj cenimo, da je bil eden izmed njih del naše lokalne skupnosti. Zdi se, da fotografije ni nikoli dojemal kot službe, ampak kot svoje življenjsko poslanstvo. Ne gre spregledati tudi njegovega občutka za empatijo in človekoljubnost, ki jo je pokazal ob zadnjem potresu v hrvaški Petrinji, kraju, kamor je bil z družino izseljen med 2. svetovno vojno.
Predhodna novica z dne, 31.5.2022
Naše mesto praznuje in mi skupaj z njim
Trbovlje 1. junija praznujejo svoj praznik v spomin na boj delavstva z Orjuno. V ta namen bo nocoj, ob 19. uri, v gledališki dvorani Delavskega doma Trbovlje potekala osrednja slovesnost ob občinskem prazniku, na kateri bodo podeljena najvišja priznanja Občine Trbovlje.
Goste pa vabimo, da se nam pridružijo tudi na dogodkih, ki bodo v Delavskem domu Trbovlje potekali pred osrednjo slovesnostjo. Osnovna šola Tončke Čeč v sodelovanju z Glasbeno šolo Trbovlje ob 18. uri v zgornji avli pripravlja prireditev Pozdrav našemu mestu, v sklopu katerega bo potekala tudi razstava učencev ob 60 letnici šole in 70 letnici mesta Trbovlje. Prav tako bo v galeriji ob 18. uri poteklo odprtje Retrospektivne razstave fotografij Trbovelj mojstra Staneta Weissa, ki bo obiskovalce popeljala skozi podobe hitro rastočega mesta v obdobju po 2. svetovni vojni in njegove preobrazbe v sodobno mesto 21. stoletja. Opus Staneta Weissa, letošnjega prejemnika prvojunijske nagrade, predstavlja pomemben del lokalne kulturne dediščine. Od 17.40 dalje bo na ogled filatelistična razstava Filatelističnega društva Trbovlje ob priložnostni izdaji razglednice mesta Trbovelj, osebne poštne znamke in priložnostnega žiga.
Prav tako pa z veseljem sporočamo, da si bodo lahko gostje na steni zgornje avle Delavskega doma Trbovlje ogledali prikaz umetniškega dela Maksa Kavčiča iz leta 1953 v tehniki sgraffita, ki je bilo odkrito pred rušenjem stavbe nekdanje Strojne tovarne Trbovlje. Originalno delo sgraffito je bilo v zadnjih dveh letih restavrirano in bo do konca tega leta prezentirano na točno tej lokaciji, kjer si bodo lahko danes obiskovalci ogledali njegov posnetek oziroma prikaz.
Občanke in občane vljudno vabimo na vse dogodke, ki bodo danes potekali v Delavskem domu in jih vabimo, da praznujejo z nami. Program osrednje slovesnosti nas bo popeljal v leto 1952, ko so naše Trbovlje pridobile mestne pravice. Takrat se je tudi uradno začela pisati zgodba kot mesta, zato dovolite, da vas popeljemo vanjo.
