Steklarna Hrastnik kot koordinator projekta CEDIT.SI do celovite digitalizacije steklarske proizvodnje

403

Na sedežu Steklarne Hrastnik je v petek, 19. 5., potekala novinarska konferenca o projektu digitalne transformacije steklarske panoge. O pomenu projekta CEDIT.SI (Celovita digitalna transformacija v steklarski industriji) tako za razvoj steklarske industrije v Sloveniji, kot tudi širše gospodarstva so spregovorili Matjaž Han, minister za gospodarstvo, turizem in šport, mag. Peter Čas, generalni direktor družbe ter drugi predstavniki družbe in koordinatorji projekta.

Steklarna Hrastnik zadnja leta veliko naporov in investicij vlaga v trajnostno preobrazbo podjetja, kamor sodi tudi digitalna preobrazba sicer precej tradicionalne panoge. Kot koordinator projekta CEDIT. SI, v katerem sodeluje skupno 10 konzorcijskih partnerjev, bo poskrbljeno za uvedbo številnih naprednih digitalnih tehnologij, ki bodo pomembno prispevale k nadaljnjemu dvigu ustvarjene dodane vrednosti. Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija v okviru Načrta za okrevanje in odpornost – NextGenerationEU.Namen projekta CEDIT.SI je celovita digitalna preobrazba v verigah vrednosti življenjskih ciklov steklene embalaže, kar je skladno z namenom javnega razpisa Digitalna preobrazba gospodarstva. Cilj dodeljenih investicijskih spodbud je aktivno prispevati k celoviti digitalni preobrazbi poslovnih funkcij za dvig in rast produktivnosti, optimizacijo in znižanje proizvodnih stroškov ter večjo konkurenčnost z inovativnimi tehnologijami.Projekt poleg napredne digitalizacije steklarske proizvodnje obsega tako digitalno preobrazbo konzorcijskih partnerjev kot tudi digitalizacijo interakcij z zunanjimi deležniki projekta. Natančneje bo uvedenih 8 naprednih digitalnih tehnologij ter transformiranih 14 poslovnih funkcij pri skupno 10 konzorcijskih partnerjih. To so Steklarna Hrastnik d.o.o., Logix d.o.o., ITS d.o.o., Mikrocop d.o.o., Solvera Lynx d.o.o., Comsensus d.o.o., MeiaInteractive Franc Dolenc s.p., Meta Smart Factory d.o.o., RCR d.o.o. in Analitica d.o.o. Končni rezultat projekta bo krepitev konkurenčnosti vseh partnerjev projekta ter prispevek k odprtemu inoviranju in trajnostno naravnani družbi kot osnovi za rast digitalne ekonomije.Minister Matjaž Han je ob tem izpostavil: »Celotno globalno gospodarstvo je v fazi temeljite preobrazbe in ena od njih je digitalna. Od hitrosti in smeri digitalizacije je odvisna tudi prihodnja konkurenčnost našega gospodarstva. Digitalizacija gospodarstva je zato ena ključnih prioritet našega ministrstva na vseh treh področjih: gospodarstva, turizma in športa,« in dodal da je »ministrstvo skupaj z izvajalskimi organizacijami v zadnjih treh letih dodelilo več kot 85 milijonov evrov subvencij in vavčerjev za digitalizacijo za cca 1.900 projektov digitalizacije v podjetjih.«

Projekt transformacije steklarstva je eden ključnih predpogojev za dvig dodane vrednosti industrije in celotnega gospodarstva. Aktivnosti projekta se že izvajajo, in sicer so sodelujoči v projektu z njimi pričeli junija lansko leto, izvajale pa se bodo do 31. 3. 2024. Skupaj bo v projekt investiranih 4,6 milijonov EUR, od tega slabih 2,2 milijona EUR nepovratnih sredstev javnega razpisa.»Veseli me, da bomo s tem Steklarni Hrastnik pomagali pri izvedbi celovite digitalne preobrazbe steklarske proizvodnje, vključno z digitalno preobrazbo 9 partnerskih podjetij. Na ta način Steklarna Hrastnik postaja poleg ‘zeleno’ in ‘kreativno’ tudi ‘pametno’ podjetje, kar pa je tudi razpoznavni slogan slovenskega gospodarstva,« je poudaril minister Han.

Mag. Peter Čas, generalni direktor Steklarne Hrastnik, je ob tej priložnosti povedal: »Tudi zaradi takšnih razpisov in posluha MGTŠ bomo steklarsko proizvodnjo v času trajanja s partnerji projekta digitalizirali na več področjih, in sicer na področju inovativnosti, organizacije in upravljanja poslovanja ter trga. Med drugim bodo med novostmi nove oz. nadgrajene tehnologije in aplikacije, novi poslovni modeli za različne trge, razvoj modelov strojnega učenja za optimizacijo proizvodnje, velepodatkovne rešitve, inovativne metodologije, posodobitev operativnih stroškov, krepitev digitalnih kompetenc zaposlenih, zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, skrajšanje časa plasiranja na trg novih inovativnih produktov ter druge inovacije.«