Pozimi so gore čudovite. Ob upoštevanju osnovnih pravil ter primerno izbranem cilju lahko preživimo čudovit sončen dan s pogledom v dolinsko meglo. Zato pred vstopom v zimski čas ni odveč nekaj osnovnih navodil za varno hojo v gore. A ker tudi gore in hribi niso varni pred koronavirusom, ob tem dodajamo še osnovne ukrepe pri omejevanju epidemije, ki veljajo za planinske koče. Potrebno je namreč vedeti, da imajo koče poseben način obratovanja oziroma so številne že zaprle svoja vrata.
Foto: Matjaž Šerkezi
V sredogorju se bomo s snegom redko srečali. Je pa na poteh ogromno odpadlega lista, ki pokriva mokre korenine, luknje, voda pa ponoči zaradi nizkih temperatur zmrzne. S tem razlogom je potrebno pri hoji biti previden, saj nam na takšni podlagi lahko hitro zdrsne, pademo in se poškodujemo. »Za varnejšo hojo svetujem kvalitetne čevlje in uporabo planinskih palic za boljše ravnotežje,« svetuje strokovni sodelavec PZS in gorski reševalec Matjaž Šerkezi.
Takoj, ko gremo nekoliko višje, že med 1300 in 1500 metri pa se bomo na osojnih straneh gora srečali s snegom. Ta je čez dan odtajan, razmoči podlago in povzroča manjše usade, ki gredo tudi čez planinske poti in povzročajo nemalo težav pri hoji, saj korak zaradi nestabilne podlage ni več zanesljiv. Če sneg čez noč zmrzne, predstavlja za obiskovalce gora nevarnost za zdrs. »Še posebej nevaren je na mestu, kjer se sneg sreča s podlago, se pravi na njegovih koncih, saj tam nastane tanka, prozorna plast ledu in v primeru, da nanjo stopimo, čevlju ne nudi dovolj trenja in pride do zdrsa in padca. Povsod kjer pot poteka po snegu z naklonino, svetujemo uporabo cepina in derez in seveda obvezno znanje uporabe. Na položnih poteh in kolovozih v nižje ležečih predelih in planinah, kjer so tla že pomrznjena pa bodo prav prišle derezice.«
Pred pohodom v visokogorje ali sredogorje je torej treba vedeti nekaj osnovnih priporočil, zatorej ni odveč, da si zastavite spodnja vprašanja.
1. Kje in kako preverim vremenske in snežne razmere?
Pred odhodom v gore moramo vedno preveriti snežne razmere in stanje nevarnosti proženja snežnih plazov. Najboljše informacije boste dobili na spletni strani našega nacionalnega portala za vreme (ARSO). Dodatna pojasnila in opozorila o nevarnostih proženja snežnih plazov redno objavljamo tudi na spletni strani Planinske zveze Slovenije. »Potrebno je še povedati, da v kolikor niste vešči hoje v gore pozimi, predlagam, da se v gore podate skupaj z gorskim vodnikom ali planinskim vodnikom Planinske zveze Slovenije. Hoja v gore pozimi namreč zahteva ogromno znanja in izkušenj ter tudi rokovanja s posebno tehnično opremo, ki je lahko ob nepravilni rabi tudi nevarna. Četudi je stopnjo nevarnosti proženja snežnih plazov nizka (1. ali 2. stopnja), nevarnost obstaja,« opozarja Matjaž Šerkezi.
2. Kakšna oblačila izberem?
V nahrbtnik pozimi vsekakor sodijo toplejša oblačila. Ne bo odveč toplejša puhovka, debelejša kapa in rokavice, nepremočljive hlače, ki imajo podaljšan ledveni del in naramnice, ki preprečujejo, da bi kazali hrbet. »Osebno se izogibam gamašam, ki služijo, da bi nam sneg zašel za čevlje, saj se pod njimi nabira kondenz, ki v mrazu zmrzne in občutek gibanja ni prijeten. Namesto gamaš imam spodnji del hlač preluknjan in skoznje speljano vrvico, ki jo poveznem pod stopala čevljev in s tem preprečim, da bi mi hlačnice v globokem snegu zlezle gor in snegu omogočile prosto pot v čevlje. Zelo priporočljiva je tudi ovratna ruta, ki ščiti vrat, v hujšem mrazu pa si jo potegnemo čez usta in nos in s tem preprečimo vdihavanje mrzlega zraka.«
3. Ali so potrebni visoki čevlji?
Kot obutev pozimi vedno uporabljamo samo visoke čevlje. »Posebej občutljiv sem pri teži in uporabljam lahke planinske čevlje iz umetnih materialov, ki imajo vodo neprepustno membrano in so enostavni za vzdrževanje. Podplat mora biti tog in dobro narebren, saj se ob obremenitvi ne upogne in nudi varen stop in oporo nogi. Pomembno je tudi, da imajo na petnem delu možnost pritrditve polavtomatskih derez.« Nizki športni copati za hojo v gore pozimi niso primerni, saj se pogosto srečujemo s terenom, ki je ne samo zasnežen, ampak tudi pomrznjen. Vsekakor to velja za večino sredogorja in visokogorja pozimi.
Foto: Matjaž Šerkezi
4. Kakšna je izbrana pot?
Svet pozimi in v snegu postane popolnoma drugačen. Marsikje ustaljene planinske poti, ki jih uporabljamo v poletni sezoni, niso primerne ali pa so celo nevarne za hojo, saj se pojavi večja nevarnost snežnim plazovom. »Če vzamem lahko planinsko pot iz Kamniške Bistrice na Kamniško sedlo, dobi v zimskem času popolnoma drug obraz. Pot, ki je poleti dokaj enostavna, postane pozimi zahtevna. Upoštevati je treba tudi dejstvo, da so dnevi krajši, temperature nižje … Preprosto, na Viševnik se pozimi ne moremo podati v športnih copatih in pajkicah, brez nahrbtnika in obvezne planinske opreme,« dodaja Matjaž Šerkezi.
5. Palice da ali ne?
Pozimi, za odrasle osebe, da. Nudijo dodatno oporo, pomagajo pri ravnotežju, varujejo kolena. Skratka, hoja v snegu s palicami je varnejša in enostavnejša. »V globokem snegu bi svetoval še turne smuči ali pa krplje. Edino pri sestopu bi opozoril, da zapestja nimamo vpetega v zapestne trakove, saj je kar nekaj poškodb, ko med sestopom planinska palica pride med noge ali pa jo pohodimo, za sabo potegnemo zapestje in zaradi nenadnega sunka pride do poškodbe zapestja, včasih tudi hrbta. Za otroke palice odsvetujem, saj je za njih pomembno, da si dobro izgradijo osnovno motoriko in ravnotežje.«
6. Kaj narediti, če je napoved močan veter?
Vsekakor je lahko veter dokaj neugoden, sploh v primeru pojava, ki ga imenujemo vejavica, ko po zraku vrtinči snežne kristale, ki kot tisoč igel bičajo izpostavljen obraz. »Sam se pred vetrom zaščitim s puhovko in tanjšo vetrno jakno. Na glavi imam praviloma vedno kapo, saj največ telesne temperature izgubimo čez glavo. Obraz si dodatno zaščitim z ovratno ruto in smučarskimi očali, ki mi omogočajo tudi bistveno boljši vid,« dodaja Šerkezi. Če hodite v gozdu se lahko pojavi nevarnost padajočih vej, kar je lahko zelo nevarno. »V vsej svoji planinski karieri sem dvakrat doživel vetrolom. Ne bi ga rad nikoli več. Ob močnem vetru sem tudi vedno pozoren, kaj se dogaja nad mano, sploh ko grem čez gozd in se nad mano bohotijo mogočna drevesa z posameznimi suhimi vejami. Previdnost ni nikoli odveč,« ob koncu zaključi Matjaž Šerkezi.
7. Ali je koča odprta?
Večina planinskih koč konec oktobra zapre svoja vrata. To predstavlja še dodatno oteženo okoliščino pri obiskovanju gora pozimi, saj ni možnosti, da se bi pogreli, zatekli pred neurjem ali pa dobili toplo hrano in pijačo. Posamezne planinske koče ob vikendih odprejo svoja vrata, ni pa to pravilo. Zato je še toliko bolj pomembna dobra priprava na izlet in informacija ali je koča odprta ali ne. Podatki so na voljo na spletni strani Planinske zveze Slovenije. Morebitno odprtost koč lahko preverite na spletni strani društva, ki je skrbnik planinske koče ali pa pokličete gospodarja koča. Ob trenutni epidemiji koronavirusa ni odveč opozorilo, da tudi odprte koče delujejo v okrnjenem obsegu z možnostjo osebnega prevzema hrane in pijače. Pri tem je potrebno dosledno upoštevati varnostne napotke (maske, medosebna razdalja …). Embalažo pa vedno odnesemo s seboj v dolino. Prenočevanje razen redkih izjem ni možno, prav tako praviloma niso na voljo sanitarije.
Izbirajte manj obljudene poti
Živimo torej v času epidemije koronavirusa in v veljavi so številni ukrepi slovenske vlade za zajezitev virusa. Z današnjim dnem je začasno omejeno prehajanje med občinami in s tem so se zmanjšale tudi možnosti za planinske in plezalske aktivnosti.
Vse obiskovalce gora pozivamo, da se glede na trenutne razmere aktivnostim v gorah prilagodite, si izbirate manj obljudene in lažje poti, da ne bo prihajalo do pretirane zgoščenosti obiskovalcev na posameznih območjih. Tudi izkušnja bo precej lepša, saj je v primeru, da se med rekreacijo v naravi ne more zagotoviti medsebojne razdalje vsaj 3 metrov, predpisana uporaba mask oz. zaščit za usta in nos.
Pozivamo, da se ne izpostavljajmo nevarnostim gorah, da ne bo to botrovalo nesrečam in še dodatni obremenjenosti tako reševalnega kot medicinskega osebja. Pazite nase in na druge. S tem lahko vsak pripomore, da se stanje čim prej normalizira. Več o varnejšem obiskovanju gora pozimi si lahko preberete na spletnih straneh PZS, meseca decembra in januarja pa lepo vabljeni na tečaje varnejše hoje v gore pozimi, ki jih organizirajo posamezna društva GRS.
Gore vedno z nami
A ker v Planinski zvezi Slovenije skrbimo, da so hribi in gore vedno z nami, kljub vsem omejitvam in prepovedim, smo tudi letos izdali edinstven Planinski koledar 2021. 13 krasnih avtorskih fotografij vas bodo popeljalo po slovenskem gorskem svetu v različnih letnih časih. Za vse nas, ljubitelje gora in narave, je to lahko povabilo za nove planinske izzive.
Zagorje ob Savi, 27. oktober 2020 – Med 27. oktobrom in 1. novembrom 2020 Fundacija Svečka tudi v letošnjem letu organizira ekološko-humanitarno akcijo Manj svečk za manj grobov.
Organizatorji z zaskrbljenostjo spremljamo epidemiološko situacijo v Sloveniji. V tem času se na pokopališčih navadno zadržuje veliko število ljudi, zato obstaja visoko tveganje za prenos okužb covid-19. Koordinatorji in prostovoljci Manj svečk za manj grobov iz vse Slovenije pozivamo ljudi, da letos omejimo obiske pokopališč v času, ko je pričakovana gneča. Namesto tega grobove obiščimo v prihodnjih tednih, ko bo manj gneče. V tem tednu se lahko umrlim poklonimo na način, ki bo do pokojnih spoštljiv, ob tem pa odgovoren do živih: s svojim spominom, pogovorom in darom v dobrodelne namene, ki bo reševal življenja. V Fundaciji Svečka smo v ta namen posneli serijo kratkih videoposnetkov, v katerih se spominjamo naših pokojnih. Ob tem pa organiziramo tudi zbiranje sredstev prek SMS virtualnih svečk in UPN nakazil. Zastavice sočutja lahko darovalci izdelajo sami po priloženih navodilih: https://manjsveck-manjgrobov.si/ZastavicaIzdelajSam.pdf
Virtualno SMS-svečko prižgemo tako, da pošljemo SMS s ključno besedo SVECKA ali SVECKA5 na 1919 in s tem prispevamo 1 EUR oz. 5 EUR. Zbrana sredstva bodo namenjena Helikopterski enoti nujne medicinske pomoči – HNMP za nabavo opreme, ki se uporablja v reševalnem helikopterju. Posebni termometri in naprava za ogrevanje infuzije, ki jih bomo kupili v letošnjem letu, bodo namenjeni za reševanje podhlajenih ponesrečencev.
Skupina Laibach je bila uradno ustanovljena 1. junija 1980 v Trbovljah. V dosedanji 40 letni karieri je imela številne nastope po celem svetu, izpeljala je več samostojnih turnej po Evropi, Severni Ameriki, Avstraliji, Rusiji in drugje, objavila je več kot 30 albumov in tudi v umetniškem svetu pustila močan pečat.
Laibach je koncentriral v mnogih prestižnih dvoranah ter sodeloval na različnih svetovnih kulturnih in glasbenih festivalih. Njihovo glasbo lahko zasledimo tudi v hollywoodskih filmih, kot sta Spiderman, Blair Witch Project in v priljubljeni ameriški vohunski nanizanki Alias. O glasbeni skupini, ki prihaja iz Trbovelj so posneti številni celovečerni filmski dokumentarci in več televizijskih dokumentarnih oddaj.
Zaradi svoje posebne pojave in močnim vplivom na slovensko in jugoslovansko (pa tudi evropsko in ameriško) sceno v osemdesetih in prvi polovici devetdesetih, so danes predmet številnih novinarskih raziskav in doktorskih disertacij, hkrati pa predstavljajo redke slovenske ambasadorje kulture, ki so v svetu dosegli večjo prepoznavnost. Skupino namreč marsikateri domači in tuji vodiči uvrščajo med vrhunske slovenske blagovne znamke.
Laibach je tudi prejemnik številnih kulturnih in medijskih nagrad. Skupaj z neformalno organizacijo, Neue Slowenische Kunst, ki so jo soustanovili leta 1984, so leta 1986 prejeli kolektivno nagrado Zlata ptica, leta 1997 je skupina prejela visoko nagrado glavnega mesta Ljubljane za »Izjemne ustvarjalne dosežke doma in v tujini« ter prestižno medijsko nagrado Viktor. Leta 2000 so prejeli še najvišje občinsko priznanje Občine Trbovlje – Prvojunijsko nagrado, leta 2017 pa Zlato piščal za življenjsko delo.
Njihovi glasbeni albumi, so bili in so še vedno deležni številnih odličnih kritih največjih mednarodnih glasbenih revij. Med drugim je leta 2009 Classic Rock Magazine – ena najvplivnejših britanskih revij za rock glasbo – uvrstila njihovo ploščo Opus Dei v izbor najboljših oziroma najpomembnejših plošč industrijskega rocka. Ta album je bil, po izboru mednarodnih glasbenih kritikov, v knjigi založbe Universe leta 2005 uvrščen tudi med 1000 najpomembnejših svetovnih glasbenih albumov vseh časov. Koncert skupine Laibach v trboveljski termoelektrarni leta 1990 pa je glasbena revija Wire uvrstila celo v izbor 60. koncertov, »ki so stresli svet«.
Med vsemi drugimi zavidanja vrednimi dosežki se lahko pohvalijo, da so leta 2012 s samostojnim koncertom nastopili v londonskem Tate Modern, v Turbine Hall. Njihov najbolj odmeven projekt v zadnjih letih pa je bil definitivno obisk Severne Koreje, kjer so na povabilo severnokorejskega Komiteja za mednarodno kulturno sodelovanje, ob obeležitvi 70-letnice osvoboditve izpod japonskega jarema, v Pyongyangu izpeljali dva koncerta. Koncert v Severni Koreji je bil izjemno odmeven, zaradi njega pa se je skupina znašla tudi na naslovnici New York Times-a.
S svojim delom je Laibach vplival na mnoge druge pomembne svetovne skupine, med njimi usodno tudi na nemške velikane Rammstein. Laibachova matična založba je znamenita Mute Records iz Londona, ki je pod svojo streho združila nekatera izrazitejša svetovna glasbena imena, kot so Depeche Mode, Nick Cave, Goldfrap, Moby, Diamanda Gallas, Swans, Kraftwerk, Throbbing Gristle itd.
virus Covid-19 se hitro širi po slovenskih občinah, najbolj pa v tem trenutku otežuje delo v bolnišnicah, kjer kronično primanjkuje kadra. Nič drugače ni tudi v Splošni bolnišnici Trbovlje, kjer se s prošnjo po prostovoljcih obračajo na občane in občanke Zasavja. Prostovoljci bi delali kot pomoč na neCOVID oddelkih (kjer se zdravijo bolniki, ki niso okuženi s COVID) ter kot pomoč pri usmerjanju pacientov na vhodih v bolnišnico z namenom, da bi lahko medicinski kader bolnišnice preusmerili za delo na Covid oddelku. Prostovoljci boste dobili vsa potrebna zaščitna sredstva (enaka kot zaposleni v SB Trbovlje), tako da bo verjetnost okužbe s COVID pri delu prostovoljca minimalna. Pogoji za prostovoljca so, da je polnoleten ter zdrav. Vsi, ki ste pripravljeni priskočiti na pomoč zdravstvenemu osebju in pacientom v SB Trbovlje, to sporočite strokovni direktorici bolnišnice gospe Tadeji Jelenko na e-naslov: tadeja.jelenko@sb-trbovlje.si. Za pomoč se vam v imenu bolnišnice iskreno zahvaljujemo.
Občina Trbovlje se trudi zagotavljati varno cestno-prometno infrastrukturo in tudi prometno varnost. Ravno s tem namenom veliko sredstev vlagajo v obnove cestnih odsekov, varne šolske poti in ureditve križišč oziroma krožišč.
V letošnjem letu bo Občina, ravno z namenom zagotovitve prometne varnosti, zamenjala vse semaforje na petkrakem križišču Kamnikar, med regionalno cesto in Kešetovem ter ulico Dom in vrt oziroma Pod gozdom. Semaforji na tem križišču so namreč stari že več kot 20 let ter posledično v zadnjem času nevarni, saj ni bilo mogoče več zagotavljati rezervnih delov. Prenova semaforizirane križišča pa je vredna predvidoma 28.000 evrov.
Tako se bodo zamenjali vsi semaforji na križišču, ki bodo opremljeni z LED tehnologijo, zaradi česar bodo tudi nižji stroški vzdrževanja. Poleg tega pa bodo novi semaforji slovenskega proizvajalca, z najsodobnejšimi funkcijami. Semaforji bodo opremljeni z videodetekcijskimi kamerami, ki bodo zaznale vozila, hkrati pa bodo za prehod čez glavno cesto nameščene tipke za slepe in z najavo pešca.
Sodobna tehnologija pa bo omogočala tudi povezavo s centrom, kamor bo pošiljala vse napake in izpade, o katerih bo potem vzdrževalec obveščen direktno iz centra.
Občina Zagorje ob Savi bo pokrila začetni finančni vložek za namestitev razpršilnikov in razkužila v večstanovanjske stavbe in poslovne objekte, s katerimi upravlja Stanovanjsko podjetje Zagorje. Slednje je poskrbelo za nakup in montažo okoli 200 razpršilnikov, v nadaljevanju pa bo skrbelo tudi za to, da bodo pravilno delovali in bodo napolnjeni. Kdo bo financiral dodatne polnitve, je odvisno od količine porabljenega razkužila in trajanja ukrepa, po katerem morajo biti razpršilniki nameščeni. Kot je povedal župan Matjaž Švagan, gre za še eno od občinskih finančnih pomoči občankam in občanom pri premagovanju stisk v epidemiji koronavirusa, saj bi sicer plačilo stroškov razpršilnikov predstavljalo dodatno finančno breme za zagorska gospodinjstva.
V Zdravstvenem domu Zagorje se je že mogoče naročiti za cepljenje proti sezonski gripi, saj so prve naročene odmerke cepiva že prejeli. Zdravstveni dom Zagorje je naročil 650 enot cepiva, približno še enkrat toliko so jih naročili trije koncesionarji, ki delujejo v zagorskem zdravstvenem domu.
Pri tem vljudno prosijo vse, ki se nameravajo cepiti, da se naročijo pri svojem izbranem zdravniku. Ker so v tem času telefonske linije zdravstvenih ustanov močno obremenjene, naj se občani, če je le mogoče, naročijo po elektronski pošti, če pa to ni mogoče, pa po telefonu v času dela izbrane ambulante.
Zaradi trenutnih izrednih razmer zaradi virusa covid-19 je Zdravstveni dom Zagorje razpisal tudi dodatne termine za cepljenje, ki bodo 5., 7., 14. in 21. novembra.
Vsi, ki se boste cepili, morate s seboj nujno prinesti cepilno knjižico in izpolnjen vprašalnik pred cepljenjem, ki ga najdete na spletni strani ZD Zagorje, kdor pa ga ne more natisniti, ga lahko prevzame na triažni točki zdravstvenega doma.
Občina Zagorje ob Savi je sicer že pred časom obvestila občane, da se lahko brezplačno cepijo, saj je v ta namen v rebalansu letošnjega proračuna rezervirala sredstva, s katerimi bi poravnala stroške cepljenja, a je po novem cepljenje proti gripi v sezoni 2020/2021 za vse zavarovane osebe pravica iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.
